Kaj nam bo prinesla umetna inteligenca?
Redkokatero področje v poslovnem in tehnološkem svetu buri domišljijo bolj kot umetna inteligenca (UI), saj do velikih razhajanj prihaja že pri vprašanju zmožnosti, ki jih ta lahko doseže. Tako znanstveniki kot menedžerji pa se sprašujejo tudi, ali lahko UI izboljša človeške sposobnosti in pomaga pri ustvarjanju delovnih mest ali pa nas lahko v veliki meri nadomesti in prinese še večjo brezposelnost. Vsem polemikam navkljub pa ne moremo ubežati dejstvu, da je umetna inteligenca vse bolj prisotna v našem vsakdanjem življenju.
Umetno inteligenco opredeljujemo kot sposobnost računalnikov, da delujejo inteligentno, kar pomeni, da deloma posnemajo sposobnosti človeškega uma, kot sta učenje in reševanje problemov. UI sicer spada v področje informatike, vendar pa gre za interdisciplinarno vedo, saj vključuje tudi druga področja, kot so matematika, statistika in kognitivne znanosti. Dandanes tovrstna tehnologija spreminja mnoge poslovne panoge, saj jo med drugim najdemo v računalnikih, avtomobilih, domovih in v zdravstvu, analitiki pa napovedujejo, da bo trg umetne inteligence v nekaj letih dosegel vrednost okoli 100 milijard dolarjev.
Po drugi strani pa umetna inteligenca rešuje številne izzive. Stroji so tako lahko sposobni učenja, prepoznavanja govora oziroma prevajanja, posnemanja sistemov odločanja strokovnjakov na določenih področjih, prepoznavanja slik, spreminjanja govora v besedilo in obratno, nekateri pa so celo izdelani po principu človeških možganov in se za različne namene uporabljajo v robotiki. V osnovi pa gre v vseh naštetih primerih predvsem za preučevanje velikih baz podatkov in ustrezno avtomatizirano delovanje na njihovi podlagi.
Vpliv na delovna mesta?
Podatkov je dandanes zmeraj več. Njihovo zbiranje in vse celovitejše analize so tudi s pomočjo umetne inteligence spremenili način delovanja in sprejemanja odločitev, kar je razvidno predvsem v poslovnem svetu. Tudi zato je o vprašanju delovnih mest, ko se pogovarjamo o UI, po navadi prisotnih največ polemik. Več raziskav namreč kaže, da je precejšen odstotek današnjih poklicev v nevarnosti, da jih v prihodnjih dveh desetletjih nadomesti umetna inteligenca. Vendar pa obstaja tudi druga plat te zgodbe. Zelo enostavno si je namreč zamisliti vse poklice, ki bi morebiti lahko izginili zaradi prihoda nove tehnologije, veliko težje pa si je predstavljati različne vrste delovnih mest, ki jih bo umetna inteligenca pomagala ustvariti.
Primer odnosov z javnostmi
Nove tehnologije, kot je umetna inteligenca, imajo velik vpliv tudi na prihodnost funkcije strateških komunikatorjev v podjetjih. Priznano analitsko podjetje Gartner tako napoveduje, da bo do leta 2030 kar 80 odstotkov nalog prisotnih pri vodenju projektov avtomatiziranih. Kaj pa se bo v tem primeru zgodilo z zaposlenimi?
Zdi se, da bo napredna tehnologija stroki prinesla nadaljnji razvoj, saj bo komunikatorjem omogočila, da se osredotočijo na delo, ki prinaša višjo dodano vrednost. Sporočila bodo lahko bolj usmerjena ciljnim javnostim, odločitve bodo sprejete na podlagi množice analiziranih podatkov, dodaten čas pa bo pripomogel tudi k večji kreativnosti. Poleg tega bodo imeli ljudje v vsakem primeru ključno vlogo tudi pri usposabljanju sistemov umetne inteligence in oblikovanju načrta uporabe tehnologije v prihodnosti, obenem pa veliko odgovornosti pri boju proti pristranskosti, ki se lahko pojavi pri odločitvah, sprejetih s strani umetne inteligence.
O podobnih vprašanjih tudi na 22. SKOJ-u
Tovrstnim tematikam se bodo posvetili tudi predavatelji na 22. Slovenski konferenci o odnosih z javnostmi, ki se bo odvila 21. in 22. maja v Portorožu. Letošnja izvedba se bo namreč poleg usmerjenosti v stroko in strateško komuniciranje osredotočala tudi na različna vprašanja s področja sodobnih tehnologij in orodij ter drugih povezanih panog. Program bo namreč razdeljen v pet vsebinskih sklopov, in sicer lažne novice in odzivi družbe nanje, informacijska prihodnost in umetna inteligenca, nov način organizacije odnosov z javnostmi in korporativno uredništvo, generacija Z ter novodobna orodja, ki lajšajo delo komunikatorjev. Med drugim se bosta tematike umetne inteligence dotaknila priznana strokovnjakinja Silvia Cambié iz Velike Britanije, ki je zaposlena pri tehnološkemu gigantu IBM-u, in Marko Grobelnik iz Inštituta Jožef Stefan.