5 poglavitnih sprememb osnutka novele Zakona o medijih, ki se nanašajo na delo komunikatorjev
Vse do konca avgusta je odprta javna razprava osnutka novele Zakona o medijih. Preverili smo, katere so tiste poglavitne spremembe, ki se nanašajo na delo komunikatorjev.
1. Opredelitev medija
Opredelitev medija temelji na konceptu tehnološke nevtralnosti. Medij se presoja glede na vsebino in namen delovanja, ne pa glede na platformo razširjanja. Ta za presojo, ali neka storitev oz. dejavnost šteje za medij, ni relevantna. Podana definicija zajema nove oblike množičnih medijev, ki se razširjajo prek družbenih omrežij, ob pogoju, da bo šlo pri teh oblikah za opravljanje dejavnosti razširjanja programskih vsebin in da je izdajatelj oz. ponudnik teh vsebin hkrati tudi nosilec uredniške odgovornosti.
2. Omejevanje pojavov spodbujanja neenakosti in razpihovanja sovraštva v medijih
Veljavni ZMed pri razširjanju medijskih vsebin že prepoveduje spodbujanje, izzivanje in drugo narodno, rasno, versko, spolno ali drugo sovraštvo in nestrpnost. Vendar pa na obstoječi člen zakonodajalec ni vezal nobene posledice oz. inšpekcijskega ukrepa ali sankcij v obliki globe. Predlog rešitve predvideva izenačitev možnosti ukrepanja z določitvijo kazenske sankcije globe, predviden pa je tudi ukrep odstranitve nezakonite vsebine ali drug ustrezen odziv, ki ga odredi inšpektor. Z določitvijo kazenske sankcije se izenačuje obravnava in sankcioniranje prepovedi spodbujanja k neenakopravnosti in nestrpnosti v primeru programskih vsebin medijev in oglasov. Na obstoječo pravno podlago, ki prepoveduje spodbujanje rasne, spolne ali narodnostne diskriminacije in verske ali politične nestrpnosti z oglaševanjem, je namreč že po obstoječi ureditvi vezana ustrezna kazenska sankcija (globa).
Nova je tudi obveznost vključitve prepovedi spodbujanja k sovraštvu in nestrpnosti v pravila za komentiranje. Kršitev obveznosti oblikovanja in javne objave ustreznih pravil za komentiranje bo v skladu z novo določbo predstavljala prekršek. V skladu z obstoječo ureditvijo bo izdajatelj še naprej sam odgovoren za izvajanje lastnih pravil za komentiranje, in bo torej moral komentar, s katerim se spodbuja k neenakopravnosti in nestrpnosti, umakniti v najkrajšem možnem času oz. najpozneje v enem delovnem dnevu po prijavi. Rešitev še omogoča, da inšpektor za mnenje o tem, ali gre za sovražni govor, zaprosi reprezentativna strokovna združenja medijev ali novinarjev.
3. Vpis v razvid medijev
Nova ureditev določa vpis v razvid medijev le kot administrativno obveznost, ki ne predstavlja pogoja ali konstitutivnega dejanja za pričetek izdajanja medija. Ministrstvo za kulturo upravlja razvid medijev kot uradno evidenco, v kateri se z namenom izvajanja nadzora nad določbami ZMed in zagotavljanjem transparentnosti delovanja medijev obdelujejo predpisani podatki o medijih, ki jih v 30 dneh po začetku izdajanja medija (oz. v 30 dneh od nastanka spremembe) sporočijo njihovi izdajatelji. Glede na obstoječo ureditev je večji poudarek na podatkih o lastnikih medijev in z njimi povezanih osebah.
V razvid medijev se ne vpisujejo:
- bilteni, katalogi, prospekti in drugi nosilci objavljanja informacij, ki so v prvi vrsti namenjeni oglaševanju, poslovnemu komuniciranju, znanstvenemu ali izobraževalnemu procesu ali notranjemu delu gospodarskih družb, zavodov in ustanov, društev, političnih strank, verskih skupnosti in drugih organizacij, ki niso bile ustanovljene z namenom izdajanja medijev oziroma so njihova glasila v prvi vrsti namenjena predstavitvi njihove temeljne dejavnosti in poslanstva;
- plakati, letaki, transparenti in drugi nosilci objavljanja informacij, ki praviloma ne izhajajo periodično;
- dni list Republike Slovenije in druge uradne objave, ki jih določajo predpisi.Ura
4. Objava popravka
Določi se daljši rok (namesto dosedanjih 24 ur, tri dni), v katerem mora odgovorni urednik obvestiti prizadeto osebo, ki je zahtevala objavo popravka, kdaj bo objavljen njen popravek, oziroma da bo objavo popravka zavrgel. Isti rok velja tudi v primeru zavrnitve objave popravka. Podaljšanje roka iz 24 ur na tri dni predlagatelj utemeljuje s tem, da lahko odgovorni urednik sprejme relevantno odločitev samo na podlagi analize oz. natančne presoje vsebine popravka, v številnih primerih pa se bo moral odgovorni urednik tudi posvetovati s pravnimi zastopniki medijev. Za navedena opravila je 24-urni rok prekratek, menijo na ministrstvu, še posebej ob upoštevanju, da mora biti zavrnitev objave popravka tudi pisno obrazložena. V primeru, ko zahteva za objavo popravka prispe v petek po zaključku redakcije, je takšen rok tudi neživljenjski, še dodajajo. Odpravljena je sankcija globe, vezana na ta člen in 31. člen veljavnega Zmed, ker je za kršitve že predvidena možnost vložitve tožbe na pristojno sodišče.
5. Ločevanje programskih in oglaševalskih vsebin
Z novim določilom se urejajo mejni primeri, ko objavo programskih vsebin (npr. članek, intervju ipd.) v mediju naročijo pravne ali fizične osebe – ne glede na to, s kakšnim namenom –, in sicer za plačilo ali drugo podobno nadomestilo. Po novi ureditvi bodo morale biti takšne programske vsebine na izpostavljenem mestu na začetku programske vsebine označene z opozorilom »plačana objava«, ki bo izrazno bolj poudarjeno od sporočila v programski vsebini (npr. s krepkim tiskom). V primeru tovrstnih kršitev bo lahko pristojni inšpektor odredil izdajatelju, da odstrani oglas iz prejšnjega odstavka ali preneha z oglaševanjem iz prejšnjega odstavka, oziroma odredil druge ukrepe za odpravo nepravilnosti in pomanjkljivosti v skladu z zakonom, ki ureja inšpekcijski nadzor.
