Blog
19. junij 2020

[COVID-19, 𝐏𝐑emagajmo ga skupaj] piše Rok Avbar, vodja odnosov z javnostjo Kina Šiška.

COVID-19_ PRemagajmo ga skupaj (1).png

[Skoraj nespodobno bi bilo prispevek v zvezi s Kinom Šiška ponuditi brez primerne glasbene podlage - karantenska playlista našega kolektiva za dobro vzdušje za ob in po branju.]

Manj kot pol leta zatem, ko smo si v dvorani ogledali dokumentarni film TV Slovenija ter na trgu pred Kinom Šiška v družbi nekaj tisoč obiskovalcev ob koncertih slavili deseto obletnico delovanja javnega zavoda, smo člani kolektiva svoje e-poštne nabiralnike preverjali z dobršno mero zaskrbljenosti. Pojav novega virusa v Sloveniji je bil le vprašanje časa, možnost okužbe na dogodkih z več sto obiskovalci večja, odpovedi nastopajočih neizbežne.

Organizatorji kulturnih dogodkov smo bili med prvimi, ki smo morali vzpostaviti jasen in nedvoumen komunikacijski načrt obveščanja javnosti o sprejetih ukrepih ter siceršnjem delu in izvedbi dogodkov. Kako hitro se je situacija spreminjala in kakšna prilagoditev sporočil je bila potrebna, nazorno prikazujeta dve vizualni podobi, ki smo jih na družbenih omrežjih objavili 3. in 6. marca. Nakar se je “veselje” v resnici šele začelo.


3. marec 2020

6. marec 2020

Odpovedi, zapiranje objekta in kaj zdaj

Kot vzporedni komunikacijski aktivnosti smo morali v Kinu Šiška izvajati obveščanje javnosti o prestavitvi in odpovedih dogodkov ter načinih vračila kupnine vstopnic in ukrepih, ki smo jih skupaj s pravno službo v skladu z navodili pristojnih institucij ter ustanoviteljice Mestne občina Ljubljana sprejeli in dosledno izvajali (zgolj nabor novic na spletni strani v zvezi z dotičnim obveščanjem bi lahko predstavljal krajše poglavje o “novi kugi” v “Slava vojvodine Šiške”, če bi oziroma bo ta kdaj napisana). O vseh ukrepih in potezah so bili v skladu s pravili interne komunikacije redno obveščeni vsi zaposleni in redni zunanji sodelavci.

Zaprtje objekta v petek, 13. marca (ah, ironija), je še dodatno spremenilo siceršnji stik z obiskovalci prostorov in komuniciranje v celoti preselilo na splet. Z izjemo redkih posameznic in posameznikov, ki so v prostorih opravljali nujna vzdrževalna in administrativna dela, smo ostali svoje delo preselili v domače dnevne sobe, kuhinje, jedilnice in spalnice.

Na ravni javnega zavoda je bila ustanovljena krizna skupina, zadolžena za pridobivanje informacij, uresničevanje ukrepov in interno komunikacijo. Krizna skupina je določila tudi protokole, kako ravnati v primeru obvestila katerega od obiskovalcev o obisku Kina Šiška z okužbo, interno smo poskrbeli za celodnevno dostopnost in dosegljivost. Neposredni stik z lokalno skupnostjo na terenu so, če je to bilo potrebno, tako prevzeli tisti, ki so bili v objektu tudi fizično prisotni. Sledila je dodatna prilagoditev dela v obliki rednih tedenskih spletnih srečanj ožje programske ekipe in celotnega kolektiva, vsakodnevno pa se je usklajevala tudi krizna skupina.

Ob vseh prestavitvah in odpovedih dogodkov smo se tako znašli pred vprašanjem, kako naprej. Kako javnosti pokazati, da smo še vedno tu, četudi vsakdo pred računalnikom na različnih koncih, da še vedno delamo, smo proaktivni? Kako torej našim naslovnikom, obiskovalcem, komunicirati aktualnost našega poslanstva? Ter kako se bodo obiskovalci po sprostitvi ukrepov pričeli vračati na kulturna prizorišča?

Kot odgovor na prva vprašanja smo razvili serijo interaktivnih spletnih prenosov koncertov štream, s katerim smo v “prvo vrsto” s pomočjo uporabe Zoom prestavili vse tiste, ki želijo z nastopajočimi komunicirati tudi v živo, tj. jim preko moderatorja oziroma moderatorke zastaviti vprašanje in se z njimi pogovarjati. Štream je obenem poskrbel tudi za komuniciranje izziva, s katerim se srečujejo glasbeni izvajalci in organizatorji; zaradi omejitev koncerti v obliki, ki smo jo poznali, ti praktično niso izvedljivi in posledično je ogrožena tudi njihova bivanjska eksistenca. K sodelovanju smo tako povabili zunanje koncertne organizatorje in v sodelovanju z njimi tudi pozvali k neposrednim donacijam nastopajočim oziroma organizatorjev, nastope glasbenikov pa smo, četudi je njihov ogled brezplačen, honorirali. Razvoj tovrstne alternativne oblike podajanja programa nas seveda postavlja pred nove izzive, vendar vsaj glede na pozitiven sprejem tako med občinstvom kot kritiško javnostjo se zdi, da je osnovno sporočilo bilo dobro sprejeto.
 
Obenem smo začeli v sodelovanju z organizatorji kulturnih dogodkov s pripravo anketnega vprašalnika o pripravljenosti vračanja obiskovalcev na kulturna prizorišča, torej kaj lahko organizatorji storimo za njihovo dobro in varno počutje, prav tako pa smo želeli preveriti, kakšen odnos imajo do alternativnih (spletnih) oblik izvajanja kulturnih aktivnosti (predvsem preko spleta). Številčen odziv je rezultat dobrega sodelovanja med organizatorji kulturnih dogodkov, saj je v distribucijo anketnega vprašalnika vključenih večina krovnih kulturnih predstavniških in interesnih mrež ter organizatorjev na lokalni in državni ravni.


(Samo)spoznanje
Nič na svetu ni stalno, razen tega, da se vse spreminja. In to še kako velja tudi za komunikatorje, ki moramo biti pri svojem delu vedno na preži za informacijami, spraševati, poslušati in skrbeti, da bodo informacije posredovane točno in razumljive naslovnikom.

Splet in spletno komuniciranje na način, kot ga poznamo danes, sta prednosti, ki se ju še pred desetimi leti nismo mogli posluževati tako učinkovito. Ne glede na to pa je neposreden stik tisti z naslovniki informacij oziroma obiskovalci tisto, kar komunikatorju odpre oči (in ušesa) za vse, česar nam računalniški biti (še?) ne morejo prenesti.
 
Če kdaj v zadnjih letih, se je v času epidemije pokazalo, kakšen pomen pripisujemo kulturi in umetnosti. Razodetje bogatih arhivov gledališč, spletni prenosi koncertov in nič koliko inovativnih predstavitev so nam v preteklih mesecih lajšale izolacijo. In prav zato je potrebno kulturo in umetnost podpirati - kupujte knjige, albume, obiskujte razstave in gledališča. Konec koncev tudi komunikatorji spadamo v isti sektor kreativnih in kulturnih industrij in le ošvrk na pred kratkim izdano raziskavo o razsežnosti ter potencialu tega sektorja potrjuje, da smo tu in delamo dobro.


Poskrbite, da zapovedana fizična distanca ne postane socialna distanca.  



Deli

Pridružite se nam

Pridi, Razmisli, Snuj in Spremeni – PRSS, Slovensko društvo za odnose z javnostmi. PRSS združuje več kot 300 članov iz vse Slovenije. Iz vseh večjih podjetij. Iz vseh večjih neprofitnih organizacij, državnih ustanov in institutov. Strokovnjake iz agencij in samostojne svetovalce. Postanite del ene najmočnejših mrež v Sloveniji!

Postanite član
-->