Novica
17.Sep.2019

Digitalna dostopnost

12. septembra smo v Ljubljani pobližje spoznali zakonitosti digitalne dostopnosti, ki ljudem z različnimi ovirami omogoča dostop do spletnih storitev. 

Dostop do spleta za vse je postala obveza - saj bodo kmalu morala biti prilagojene vse spletne strani javnih institucij. Ker pa se z različnimi ovirami v Evropski uniji sooča vse več ljudi ljudi, je prav, da načela upoštevajo tudi podjetja, saj digitalna dostopnost koristi vsem: "Ljudje o digitalni dostopnosti pogosto govorijo, kot o nečem, kar je namenjeno manjšini. Statistike kažejo, da temu ni tako. Po poročanjih Evropske komisije (2015) ima v Evropski uniji namreč okrog 80 milijonov ljudi neko obliko oviranosti. Zaradi staranja populacije pa se število samo še povečuje. Projekcija za leto 2020 napoveduje, da bo le-teh okrog 120 milijonov. Če temu še dodamo kakšnih 15 % ljudi, ki dnevno zaradi različnih okoliščin ne morejo dostopati do spleta, pa je številka samo še večja," pravi Valentina Čufar, ki je spregovorila o okoliščinah, ki zajemajo digitalno dostopnost ter praktične nasvete s področja pisanja, multimedije in priprave smernic.

Digitalna dostopnost pa ne omogoča dostopa samo osebam z omejitvami. Izboljša uporabniško izkušnjo vsem uporabnikom. Ste se že kdaj znašli v situaciji, ko je bilo besedilo na spletu premalo za branje? Ste že kdaj zaradi sonca imeli težave z zaznavanje vsebine na telefonu? Ste bili že kdaj v situaciji, ko niste mogli uporabiti zvoka? Morda pa ste kdaj imeli poškodovano roko in ste tako imeli težave z uporabo miške. Takšne okoliščine torej vsakemu izmed nas otežujejo dostop do vsebin, še dodaja Čufarjeva, sicer koordinatorica projekta Certified Digital Accessibility Training pri INUK inštitutu, kjer v okviru neprofitnega evropskega projekta s partnerji iz še petih članic EU razvijajo mednarodno izobraževanje za tehnične in ne-tehnične poklice, ki pri svojem delu soustvarjajo splet. 

Pri zagotavljanju spletne dostopnosti zagotovo igrajo pomembno vlogo spletni razvijalci in oblikovalci. Enako pomembni pa so tudi vsi drugi strokovnjaki, ki so na kakršenkoli način vpleteni v pripravo ali objavljanje spletnih strani (skrbniki spletnih strani, pisci spletnih vsebin in drugi) Potrebno se je zavedati, da lahko samo ena nepravilno naložena vsebina na spletno stran (npr. ena datoteka) vpliva na spletno dostopnost.

Tilen Škraba, strokovnjak za spletno dostopnost in sodelavec Inštituta za dobre vsebine, v okviru katerega podeljujejo Certifikat za dostopnost spletnih mest, A3C, dostopno vsem, pa je z nami delil primere dobrih praks v slovenskem prostoru in spregovoril o mednarodnem standardu spletne dostopnosti WCAG ter njegovih zakonitostih. Tilen se s spletno dostopnostjo ukvarja že 12 let, med drugim je na Ryerson University pridobil mednarodni certifikat za presojevalca dostopnosti spletnih mest.

Kako oblikovati spletno mesto, na katerem se bodo dobro znašli prav vsi vaši uporabniki? Mednarodni standard dostopnosti WCAG predstavlja smernice za zagotavljanje spletne dostopnosti, vendar pa kamen modrosti tiči v implementaciji standarda na posamezno spletišče ter v odkrivanju pristopov, ki bodo v danih okoliščinah uporabnikom zagotavljali najboljšo uporabniško izkušnjo. Da bi to omogočili, je bistveno, da dobro poznamo potrebe ljudi z oviranostmi (slepi in slabovidnih, gluhi in naglušni, gibalno ovirani, osebe z disleksijo in drugi), poudarja Tilen Škraba. 

Digitalna dostopnost pomeni, da lahko ljudje z različnimi sposobnostmi in ovirami (začasnimi ali trajnimi senzornimi, gibalnimi ali kognitivnimi) zaznavajo, razumejo, navigirajo in komunicirajo s spletom. V ta namen je v velja stopil tudi Zakon o dostopnosti spletišč in mobilnih aplikacij (ZDSMA), preko katerega se v Slovenijo prenaša evropska zakonodaja o digitalni dostopnosti (Direktiva (EU) 2016/2102). Slednji je sicer namenjen spletnim stranem in aplikacijam javnih inštitucij, je pa priporočljivo, da ga upoštevajo tudi druga podjetja, saj koristi vsem: posameznikom, podjetjem in družbi. Zakon določa, da morajo biti vse spletne strani javnih inštitucij, objavljene pred 23. 9. 2018, do 23. 9. 2020 prilagojene tako, da bodo dostopne za vse. Mobilne aplikacije morejo biti prilagojene najkasneje do septembra 2021, vsa ostala spletišča pa že letos (septembra 2019). 

Deli

Pridružite se nam

Pridi, Razmisli, Snuj in Spremeni – PRSS, Slovensko društvo za odnose z javnostmi. PRSS združuje več kot 300 članov iz vse Slovenije. Iz vseh večjih podjetij. Iz vseh večjih neprofitnih organizacij, državnih ustanov in institutov. Strokovnjake iz agencij in samostojne svetovalce. Postanite del ene najmočnejših mrež v Sloveniji!

Postanite član
-->